Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi.

 

Dejavniki ki vplivajo na nastanek infarkta

• Kajenje
• Prevelika telesna teža
• Telesna nedejavnost
• Zvišan krvni tlak
• Sladkorna bolezen
• Dedna nagnjenost

 

Simptomi

 

Simptomi se pojavijo, ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi. To se najprej pokaže ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje imenujemo angina pektoris.

 

Simptomi srčnega infarkta se običajno pojavijo nenadno in vključujejo hudo stiskajočo bolečino v osrednjem delu prsnega koša, ki je podobna bolečini ob napadu angine pektoris, vendar je precej hujša; širi se v vrat, zobe in roki, predvsem v levo, in je včasih najhujša v komolcu, bledo, vlažno kožo, oteženo dihanje, slabost, občasno tudi bruhanje, tesnobnost ali strah pred smrtjo, nemir.

Približno petina ljudi ob srčnem infarktu ne občuti bolečin, prisotni pa so drugi simptomi, npr. težka sapa, šibkost, potenje in bledica. Takemu srčnemu infarktu pravimo nemi srčni infarkt.

 

Kako ravnati

 

Pri sumu, da gre za srčni infarkt, je zelo pomembno čim hitrejše ukrepanje. Če se pojavijo prej omenjene težave in bolečina v mirovanju v nekaj minutah ne popusti, je treba poklicati reševalce (na telefonsko številko 112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva.
Bolnik z znano angino pektoris naj da ob taki bolečini pod jezik tableto nitroglicerina ali naj pod jezik 1- do 2-krat razprši nitroglicerinsko pršilo. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah povsem ne preneha, naj postopek ponovi.

 

Zdravljenje v bolnišnici

 

V Sloveniji bolnike s srčnim infarktom praviloma zdravijo s t. i. perkutano koronarno intervencijo (PCI). Pri tem postopku prek večjih arterij rok ali nog v srčne arterije s posebnimi katetri uvedejo majhen balon. Z njim strdek zdrobijo, zoženi del arterije razširijo in pri več kot 80 % bolnikov vstavijo še žilno opornico (koronarni stent). Redkeje je potrebna srčna operacija. Vredno je omeniti, da se da srčni infarkt preprečiti že z uporabo nekaterih živil, kot so proso, avokado in lan.

 

Sanja Gracej